|
V ponedeljek, 20. 5. 2019 smo imeli naravoslovni dan Dan zdravja. Učenci 4. in 5. razreda so najprej imeli pregled čistoče zob nato pa predavanje in delavnice z naslovom Stres. Dejavnosti sta izvajali diplomirana medicinska sestra in diplomirana psihologinja, ki sta zaposleni v Centru zdravja v Zdravstvenem domu Idrija. Po uvodnih delavnicah smo se odpravili na sprehod k čebelarju v Trebče. Čebelar gospod Alojzij Rupnik in njegova žena gospa Valentina sta nas prijazno sprejela.
Dopoldne je bilo namenjeno ozaveščanju o skrbi za zdravje. Naše vodilo dneva so bile naslednje besede: zdravje, gibanje, sveži zrak, med in čebele.
Vsem sodelujočim pri organizaciji in izvedbi dneva se prijazno zahvaljujemo.
Ivanka Erjavec, Marija Rupnik Hladnik
PRI ČEBELARJU
(doživljajski spis)
Včeraj, 20.5.2019, smo imeli naravoslovni dan. Zadnji dve šolski uri smo šli k čebelarju Alojziju Rupniku.
Ob približno 10.15 smo učenci četrtega in petega razreda odšli iz šole. Hodili smo skoraj deset minut. Ura je bila 10.25. Prišli smo do doma Alojzija in njegove žene. Lepo sta nas sprejela ter odpeljala v prostor, kjer sta nam povedala nekaj malega o čebelah. Povedala sta nam, kakšne pridelke dobimo od čebel. Med, vosek, matični mleček... Razložila sta nam, da je medved največji sovražnik čebel. Pokazala sta nam umetna in naravna satovja, knjige o čebelah in čebelarstvu ter napravo za točenje medu. To napravo je gospod tudi vklopil, da smo videli, kako deluje. Sledila so vprašanja. Nekdo je vprašal, kolikokrat so sršeni večji od čebel. Gospod Alojzij nam je povedal, da so sršeni veliko večji od čebel. Po vprašanjih nam je čebelar povedal še, da je pri čebelah najhujša bolezen neki zajedalec, ki se naseli v zalegah čebel ter jih napada, zato se čebele izvalijo poškodovane in odmrejo. Ker se nam je mudilo, smo morali hitro končati. Gospa Rupnik nas je pogostila z dobrim pecivom, s kruhom in domačim medom. Med je bil zelo sladek, a ga jaz nisem mogla namazati na kruh, ker ga je zmanjkalo. A nič zato. Sem pa pojedla veliko kosov peciva. Odhiteli smo pogledat čebelji panj. Čebelar ga je odprl. Vsi smo se poskusili umiriti, a Tejo je čebela vseeno pičila. Bolelo jo je, a ji je učiteljica že izdrla želo in gospa Rupnik jo je odpeljala noter. Ko je gospod Alojzij končal, smo šli noter pojest še nekaj malega. Gospod in gospa Rupnik sta nam dala še med v kozarčkih. Poslovili smo se in se počasi odpravili v šolo.
Ta obisk je bil zelo poučen, še posebej zato, ker nisem vedela da obstaja toliko vrst čebeljih pridelkov.
Erika Furlan Poženel
|
